Novica je sicer stara že točno dva tedna, saj je članek izšel na spletni strani ugledne revije Proceedings of the American Academy of Sciences (PNAS) 9. februarja, povzemam pa jo po sporočilu za javnost, ki sem ga prebral na blogu Biosingularity. Naslov članka je Molekularna analiza bakterijskih biotov vrhnje plasti kože človeške podlahti.
Ocene, koliko mikrobnih celic najdemo na in v človeškem telesu, so za nepoznavalca morda presenetljive, saj je verjetno milrobnih celic 10-krat več kot človeških. Da bi ugotovili, katere vrste bakterij živijo na vrhnjici človeške kože, so raziskovalci vzeli brise z notranje strani podlahti treh moških in treh žensk. Bakterijske vrste so določili tako, da so s PCR pomnožili dele genoma, ki zapisujejo za ribosomsko RNA 16 S. Ribosomska RNA se je v evoluciji le počasi spreminjala, zato lahko na osnovi razlik v nukleotidnem zaporedju določimo, v katero taksonomsko skupino spada organizem, ki ga analiziramo. Zbirka nukleotidnih zaporedij rDNA je dovolj velika, da lahko v sistem uvrstimo praktično kateri koli vzorec živega bitja.
Kljub majhnemu vzorcu brisov (po 1 z leve in desne podlahti šestih ljudi) so odkrili prisotnost 182 različnih taksonomskih skupin na ravni vrste, v povprečju pri vsakem človeku 48 različnih vrst. Samo 4 vrste so našli pri vseh ljudeh. Razlike med posamezniki so bile velike, opazili pa so tudi razlike med moškimi in ženskami. Pri 4 ljudeh so odvzeli ponoven bris po 10 mesecih in ugotovili, da se je vrstna sestava s časom spremenila.
V nadaljevanju nameravaja ugotoviti, ali se bakterijska sestava pri ljudeh s kožnimi boleznimi izrazito spremeni, za zdaj pa lahko rečemo le to, da so bakterije, ki živijo na človeški koži, odvisne od podnebja, prehrane, osebne higiene in verjetno tudi zdravstvenega stanja vsakega posameznika.
Predstavljena analiza je lep primer raziskave mikrobne ekologije z molekularno-biološkimi metodami v povezavi z bioinformatiko in bi bila s klasičnimi mikrobiološkimi metodami praktično neizvedljiva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar