26. feb. 2007

Nov pristop k cepivu proti raku

Ameriško biofarmacevtsko podjetje Advaxis se je lotilo priprave cepiva proti nekaterim oblikam raka na dojki na nov način. Ker je klasično zdravljenje, ki vključuje kirurški poseg, kemoterapijo in/ali obsevanje, naporno in drago, je treba poiskati primernejše načine boja proti raku.

Izhajali so iz znanega podatka, da se imunski sistem na rakavo spremenjene lastne celice ne odzove. Treba je torej najti način, kako za rakave celice značilne molekule predstaviti imunskemu sistemu, da se bo ta usmeril proti celicam, ki imajo take molekule na svoji površini.

Molekula, ki jo najdemo samo na površini tumorskih celic nekaterih tipov raka na dojki (okrog 30 odstotkov je takih), je protein HER-2/Neu. Zato so gen za ta protein vstavili v bakterijo Listeria monocytogenes, ki jo pogosto najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, povzroča pa lahko tudi zelo resne infekcije. Če listerija izraža človeški protein HER-2/Neu, to sproži močan imunski odgovor preko citotoksičnih limfocitov T, ki delujejo tako na gensko spremenjene listerije kot tudi na tumorske celice.

V svojem sporočilu za javnost (napisan je bolj za potencialne investitorje, ki bi vložili denar v razvoj novih cepiv iz skupine Lovaxin) gensko spremenjene listerije označujejo kot 'novo življenjsko obliko', kar je gotovo nekoliko pretirano. Na svoji spletni strani pa Advaxis dobro razloži ozadje pristopa, ki ga razvijajo.

Listerijo makrofagi vključijo in razgradijo v lizosomih. Razgradne produkte predstavijo na površinskih molekulah MHC-2, kar sproži klasičen imunski odziv. Po drugi strani pa ima Listeria monocytogenes nenavadno lastnost, da lahko uide razgradnji v lizosomu s tem, da izloča encima listeriolizin O (LLO) in fosfolipazo Cb, ki preluknjata membrano lizosoma, tako da se listerija znajde v citoplazmi, s posredovanjem LLO pa razgradi tudi celično membrano, kar uniči celico, bakterija pa okuži sosednje celice. Ker to pri cepivu ne bi bilo zaželeno, so LLO označili z regijo PEST, to je približno 30 aminokislinskih ostankov dolg signal, značilen za kratkožive proteine. Zaradi tega zaporedja se LLO znajde v endoplazemskem retikulumu in se razgradi, listerija pa ostane v citoplazmi. Na LLO je s tehnologijo rekombinantne DNA vezan tudi Her-2/Neu. Postopno se bakterija v citoplazmi razgradi in antigene (vključno s Her-2/Neu) predstavi na površini MHC-1, kar mogoči aktivacijo citotoksičnih limfocitov.

Pristop so preizkusili na živalih, kjer je prišlo do zmanjšanja velikosti tumorjev ali celo popolnega izginotja. Članek o tem je izšel že jeseni leta 2005, tako da v resnici ne gre za nekaj povsem novega, vseeno pa je pristop zanimiv.

Ni komentarjev: