Pri Parkinsonovi bolezni je glavni razlog za težave z gibanjem in govorom, pogosto pa tudi vedenjske motje, odmiranje celic, ki sintetizirajo dopamin (živčni prenašalec). Bolezen je napredujoča in zdravila, ki obstajajo, učinkujejo le nekaj časa, potem pa se pokažejo stranski učinki ali odpornost nanj. Razen tega ne obstaja laboratorijski preizkus, s katerim bi zagotovo diagnosticirali bolezen. V nekaterih primerih je bolezen genetsko pogojena (znanih je več mutacij, ki so povezane z razvojem bolezni), a redko.
Celice, ki v možganih sintetizirajo dopamin (dopaminergični nevroni), so omejene na majhen, težko dostopen del možganov (substantia nigra). Nevroni iz tega dela potujejo do striatuma v predelu možganskih bazalnih ganglijev, ki med drugim sodelujejo pri koordinaciji gibanja. Ker je dopaminergičnih nevronov malo in so prostorsko zelo omejeni, se zdi, da je bolezen idealen primer za zdravljenje z izvornimi celicami. Če bi jih uspeli vsaditi na mesto okvarjenih nevronov in jih usmeriti, da se razvijejo v celice, ki proizvajajo živčni prenašalec, bi bilo zdravljenje gotovo uspešno. Vendar pa je do zdravljenja na ta način še daleč.
Leta 2005 so objavili, da so pri opicah z boleznijo, podobno Parkinsonovi, uspeli doseči izboljšanje stanja s tem, da so jim na mesto odmrlih nevronov presadili celice, ki so jih vzgojili iz izvornih, a so jih in vitro usmerili v razvoj dopainergičnih živčnih celic. Lani pa je bil odmeven članek o uspešnem zdravljenju podgan s PB. Na mesto poškodovanih nevronov so jim presadili človeške embrionalne izvorne celice, ki so jih prej gojili v prisotnosti astrocitov in stimulirali njihovo diferenciacijo v smeri dopainergičnih nevronov. Podgane niso več kazale značilnih bolezenskih znakov, kar je bilo zelo vzpodbudno. Natančnejše analize pa so pokazale, da so na mestu presaditve začeli nastajati skupki tumorigenih celic.
Med najbolj znanimi bolniki s Parkinsonovo boleznijo je ameriški igralec Michael J. Fox (video, na katerem govori o PB), ki je ustanovil sklad za financiranje raziskav. Med drugimi so se januarja letos odločili s 4,6 milijoni dolarjev podpreti razvoj zdravil v 10 manjših biofarmacevtskih podjetjih. Eno od njih je podjetje ReNeuron, ki razvija zdravilo na osnovi izvornih celic. Te so genetsko spremenjene tako, da lahko v izbranem trenutku sprožijo celično smrt in s tem preprečijo, da bi se celice razvile v tumorske.
In kaj počnejo tu vinske mušice? Pričakovali bi namreč, da bodo poskusi na živalih privedli do poskusnega zdravljenja ljudi. Pa vendar se bo prej zdelo, da je pri Parkinsonovi bolezni trend obrnjen na glavo. Že pred 20 leti so namreč izvajali poskusne presaditve nevronov na mesto odmrlih, vendar tudi pri uporabi izvornih celic uspeh ni bil zelo prepričljiv. Pri nekaterih pacientih je sicer prišlo do izboljšanja stanja, pri mnogih pa ne. Presajene celice so pogosto odmrle, izvorne celice pa po presaditvi niso proizvajale dopamina. Raziskave so trenutno usmerjene v natančnejšo diferenciacijo embrionalnih izvornih celic v dopaminergične nevrone in v genetsko spreminjanje, tako da celice proizvedejo več dopamina kot normalne. Razen tega - tako kot pri drugih raziskavah, kjer računajo na izvorne celice - ostaja odprto vprašanje vira izvornih celic. Za en poskus zdravljenja Parkinsonove bolezni so namreč uporabili celice iz šestih blastocist.
Vinske mušice za raziskave Parkinsonove bolezni so uporabili na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA) V včerajšnji številki revije Journal of Neuroscience so namreč objavili članek (povzemam ga iz kratke informacije UCLA) z rezultati novega modela PB na osnovi mutacij v genu za parkin. Mutirani človeški gen so iz človeka prenesli v vinsko mušico in dokazali, da to privede do odmiranja dopaminergičnih celic, to pa do simptomov, značilnih za PB. Predvidevajo, da bo na vinskih mušicah možno izvajati analize v večjem obsegu kot na višjih organizmih. Na videz se torej zdi, da raziskave selijo s človeka na žuželke in se s tem oddaljujejo od končnega cilja. Vendar pa se je treba zavedati, da je ta raziskava samo ena izmed mnogih in da bo treba združiti znanje celičnih biologov, nevropatologov in nevrofiziologov, biokemikov in genskih tehnologov, da bi prišli do novih bioloških zdravil za to bolezen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar