15. jan. 2007

"Na vrsti so pernate živali"

RTV SLO nas spet razveseljuje! V prispevku "S perutnino v boj proti raku" poročajo (po spletni strani BBC-ja), da so na Škotskem vzgojili 'pet generacij posebnih ptic', ki v beljaku proizvajajo beljakovine, ki bi lahko reševale človeška življenja. Zdravilo naj bi razvijali še 5 - 10 let. V nadaljevanju je še par posrečenih izjav ('bolj zapleteno grajene beljakovine zahtevajo gojenje v višje razvitih celicah večjih organizmov', 'kot biotovarne so do zdaj uporabljali mleko genetsko spremenjenih ovac, /.../ in zajcev, zdaj pa so na vrsti še pernate živali'), edini uporaben podatek o tem, kaj so na Škotskem v resnici naredili, pa je, da so nekatere kokoši proizvajale beljakovino miR24, druge pa so 'ustvarjale' človeški interferon b-1a.

Ker je to tudi na mnogih drugih portalih novica dneva s področja novih biologij, si oglejmo, kaj je s temi 'posebnimi pticami' v resnici. Podatke povzemam po agenciji Reuters in spletni strani časopisne hiše Times, znanstveni članek pa naj bi jutri izšel v reviji PNAS (a zdajle na njihovi strani članka še ni).

Skupina Helen Sang z Roslinovega inštituta se že dalj časa ukvarja s transgenskimi kokošmi. Že leta 2004 je odmevala novica, da so vzgojili fluorescirajočo zeleno kokoš, preučevali pa so tudi stabilnost vnesenih genov skozi več generacij. Tokrat so iz kokoši odvzeli zgodje embrije, jih genetsko spremenili s pomočjo rekombinatnih lentivirusov, v katere so vstavili zapise za posamezne človeške proteine in injicirali v 'nadomestna' jajca. Jajca so valili (inkubirali), da so se zarodki razvili v piščance. Nekateri od piščancev so imeli človeški gen vključen v spermijske celice. Po oploditivi kokoši, ki niso bile genetsko spremenjene, so pregledali veliko število križancev in našli nekatere kokoši, ki so imele človeški gen stabilno vključen v genom in je ta gen tudi prešel v jajca in torej v naslednje generacije.

Človeško DNA s pomočjo virusov vstavijo v jedrno DNA kokoši na mesto gena za ovalbumin, to je protein, ki ga najdemo v velikih količinah v kokošjih jajcih. Doslej naj bi vzgojili že okrog 500 transgenskih kokoši. V enem letu znese kokoš do 300 jajc, v katerih so znatne količine človeških proteinov, ki bi jih lahko uporabili kot zdravila. Proizvodnja tako pridobljenih zdravil bi lahko bila bistveno cenejša od proizvodnje v laboratorijskih pogojih.

Trasgenske kokoši proizvajajo interferon, ki bi ga lahko uporabili za zdravljenje multiple skleroze, druge pa miR24, ki je pravzaprav monoklonsko protitelo, s kakršnim bi lahko zdravili artritis in kožni melanom. Še dve drugi liniji transgenskih kokoši proizvajata proteine, ki bi jih lahko uporabili za zdravljenje različnih oblik raka.

Pri delu skupine dr. Sangove sodelujejo ameriška in angleška biofarmacevtska podjetja. Leta 2010 naj bi na primer bilo tržišče za protitelesa veliko 17 milijard USD, za ostala biološka zdravila pa še dvakrat toliko. Škotska vlada je v raziskave vložila več kot 500.000 EUR iz sredstev za inovativne raziskave in razvoj v malih in srednje velikih podjetjih.

1 komentar:

Rok pravi ...

Prispevek na to temo je tudi na odCast-u Science friday
http://www.sciencefriday.com/