10. jan. 2007

Najpomembnejše v genetiki v letu 2006

Ameriška poljudna revija o znanosti Discover je v januarski številki predstavila 100 najpomembnejših dosežkov v znanosti v preteklem letu. S področja genetike so predstavili 6 odkritij:
* od DNA neodvisno vlogo RNA pri dedovanju nekaterih lastnosti,
* sestavljanje biosinteznih poti za proizvodnjo surovin za zdravila (navajajo klasični primer sintezne biologije, ko so v kvasovkah proizvedli prekurzor artemizinina, zdravila proti malariji),
* pomoč transkriptomske analize tumorjev pri izbiri kemoterapije,
* pripravo transgenskih prašičev, ki omega-6 maščobne kisline pretvarjajo v omega-3 maščobne kisline,
* genomske analize morske vode, ki so pokazale, da je v morjih vsaj 10x več različnih bakterij kot so menili pred tem,
* določitev nukleotidnega zaporedja prvega drevesa (topola).

Naslednje dni bom morda predstavil še nekatera pomembna odkritja, ki so jih v reviji opisali pod drugimi področji, a bi jih lahko prištevali tudi med dosežke novih biologij.

6 komentarjev:

Unknown pravi ...

Pozdravljeni! Saj vem, da določitev nukleotidnega zaporedja topola, ne spada pod nove biologije. Vendar bi bil zelo vesel, če bi lahko napisali kaj o tem. Mimogrede; vse pohvale blogu.

Hvala! Lp, Edo

Bernc pravi ...

http://www.cbc.ca/health/story/2004/09/21/poplar040921.html

Tukile je ena novica o tem...drugač pa scholar.google.com in www.google.com delata čudeže ;)...sam mal časa si je treba vzet.

Marko Dolinar pravi ...

Edo, hvala za pohvale.
Bernc je navedel povezavo, na kateri najdeš osnovne podatke. Več bom dodal na wiki mogoče čez vikend - podatki bodo na naslovu http://scratchpad.wikia.com/wiki/Genom_topola .

Unknown pravi ...

Sem poiskal nekaj podatkov, vendar zakaj znanost tako malo vlaga v raziskave rastlinskih genomov? Zelo me je presenetilo, da je to prvi v celoti narejen rastlinski genom, saj živimo v tako povezanem sožitju na vseh nivojih ...

Lp, Edo

Marko Dolinar pravi ...

Edo,
ne drži povsem: doslej so določili že genom navadnega repnjakovca (Arabidopsis thaliana), ki je sorazmerno majhen, in genom riža (dveh podvrst). V delu je še več drugih genomov, na primer koruze, ječmena, ovsa, pšenice, pese, paradižnika, kasave in lotosa.
Pri rastlinah je težava ta, da imajo nekatere izredno velike genome, včasih tudi pomnožene genome, kar pomeni, da je zelo težko natančno določiti mesto nekega določenega zaporedja v genomu. Bom napisal kaj več na wikiju na naslovu http://scratchpad.wikia.com/wiki/Genomi_rastlin, samo danes bo tam še bolj malo.

Marko Dolinar pravi ...

Wiki sem danes preselil na http://novebiologije.wikia.com/, tako da sta povezavi, omenjeni v komentarjih, zdaj na naslovih
http://novebiologije.wikia.com/wiki/Genom_topola
in
http://novebiologije.wikia.com/wiki/Genomi_rastlin.