Virus influence iz leta 1918 ubil opico leta 2006

V reviji Nature so včeraj objavili prispevek kanadske skupine, ki je z virusom influence okužila opice in spremljala potek bolezni. Pri tem je zanimivih več podrobnosti poskusa. Predvsem je zanimivo, pa tudi sporno, da so uporabili virus, ki je leta 1918 zahteval smrt med 20 in 50 milijonov ljudi po vsem svetu. Leta 2005 so uspeli določiti nukleotidno zaporedje virusa, na osnovi teh zaporedij pa so rekonstruirali celoten virus in preverili, ali deluje na poskusne miši. Postopek priprave virusa so imenovali 'obratna genetika', saj so na osnovi zaporedja RNA pripravili virusni delec (običajen laboratorijski analizni postopek je drugačen: iz virusnega delca bi izolirali RNA in določili nukleotidno zaporedje).
Virus je pobil vse laboratorijske miši, ki so jih okužili z rekonstruiranim virusom, ob tem pa so ugotovili, da je v mišjih pljučih po 4 dneh nastalo 38.000x več virusnih delcev kot v primeru, ko so miši okužili z manj nevarnim virusnim sevom. Glede na to, da so nukleotidna zaporedja smrtonosnega virusa prosto dostopna na internetu, so nekateri menili, da je taka objava bolj nevarna, kot da bi objavili recept za izdelavo atomske bombe.

Zakaj je bilo po vsem tem treba okužiti še opice? Razlog, ki so ga navedli raziskovalci, je bil, da je treba razumeti razvoj bolezni, ki jo povzroči tako nevaren virus, pri primatih, kjer je lahko drugačen kot pri miših. Ugotovili so, da se za razliko od drugih sevov influence, sev iz leta 1918 zelo hitro razširi po vsem dihalnem sistemu, ob tem pa se prekomerno odzove imunski sistem. Zaradi tako močne okužbe se sintetizira prekomerna količina citokinov, signalnih molekul, ki so sicer potrebne za razvoj imunskega odgovora. Tak prekomeren odgovor imenujejo 'citokinska nevihta', ki še dodatno hudo poslabša zdravstveno stanje. Podoben odgovor organizma je znan tudi pri okužbi z nekaterimi drugimi nevarnimi virusi. Zato menijo, da bi v primeru razvoja nove pandemije gripe (kakršno na primer pričakujejo, če bi mutiral povzročitelj ptičje gripe) bilo smiselno uporabiti zdravila, ki delujejo na interlevkin 6 in druge citokine.

Doslej so določili genome že več kot 1400 različnih virusnih izolatov influence, ki so jih našli v različnih obdobjih na različnih koncih sveta. Primerjalna genomika omogoča sledenje evoluciji virusov, po drugi strani pa primerjalna genomika lahko odgovori na vprašanje, katere mutacije so povezane z visoko patogenostjo.

Kljub zanimivim podatkom, ki so jih dale analize genomov virusov influence v zadnjih nekaj letih, pa ostaja odprto vprašanje, ali je smiselno eksperimentirati s povzročitelji bolezni, proti katerim nimamo zanesljivega zdravila in ali je pametno vse rezultate objaviti, da so javno dostopni. S stališča znanosti je oboje smiselno, vendar raziskovalci ne živijo v izoliranem svetu, pač pa v svetu s še več kot šestimi milijardami drugih ljudi.

P.S. (18.1.): Spletni portal Science Daily je kasneje včeraj objavil daljši prispevek na to temo, v katerem pojasnjujejo nekatere podrobnosti poskusa.